Penicilin je snov, ki jo je prvi odkril bakteriolog Alexander Fleming v letu 1928. V zdravilih se je pričel uporabljati v času med drugo svetovno vojno, ko je občutno pomagal zmanjšati okužbe in število amputacij poškodovanih vojakov. Ključna lastnost penicilina je njegova sposobnost zaviranja bakterijske okužbe in vnetnih procesov, ki tem sledijo ali jih spremljajo. Gre za eno  izmed najširše uporabljanih snovi v modernih antibiotikih, ki jo pridobivamo iz nekaterih gliv (v naravi je snov prisotna v plesni Penicillium notatum), kot tudi s postopkom kemične sinteze.

Preobčutljivostne reakcije pri uporabi antibiotikov na osnovi penicilina se pojavljajo razmeroma pogosto. Velika večina alergij na penicilin je odkritih že v času otroštva, nekatere pa se pojavijo tudi kasneje, čeprav oseba do tedaj ni imela težav z jemanjem zdravil, ki vsebujejo določeno obliko penicilina. Izključeni torej niso primeri, ko odrasla oseba, ki je pred tem brez težav jemala antibiotike,  lahko pri sebi opazi nenaden pojav alergijske reakcije na penicilin. Pojav le-te je možen v vseh starostnih skupinah. Pri klasični sliki prave alergije z naslednjimi znaki - koprivnica, otekanje žrelne sluznice, stiskanje v prsih, težave s sklepi - je treba vedno opozoriti, da prizadeti osebi ne dajemo penicilina.

Pred tremi  leti so na Inštitutu za alergije in astmo v New Yorku odkrili, da je pojav alergije na penicilin pogostejši pri ženski kot pri moški populaciji. Na penicilin v antibiotikih naj bi bilo alergičnih približno 5 odstotkov testiranih ljudi – med njimi je tistih, pri katerih  bi bila ta alergija lahko usodna, le od 0,01 do 0,05 odstotka. Ko so skušali ugotoviti, ali ima omenjena alergija kakšno povezavo s spolom, so bili nad svojimi ugotovitvami še sami začudeni. V raziskavo je bilo vključenih nekaj manj kot 2.000 ljudi, povprečna oseba v njej je bil stara 60 let. Alergijo na penicilin so odkrili pri 4 odstotkih ljudi v raziskavi, od tega je bilo kar 83 odstotkov žensk in le 17 odstotkov moških. V nadaljnjih preiskavah so na omenjenem inštitutu prišli do rezultatov, ki kažejo, da so ženske na splošno bolj izpostavljene tveganju za razvoj raznih alergij.

Znaki, ki nakazujejo in spremljajo pojav resne alergijske reakcije, so burni in zahtevajo hitro ukrepanje. Med običajne reakcije spada pojav izpuščajev po celem telesu, ki lahko zelo srbijo – tako imenovana koprivnica; prav tako tudi pojav mehurjev ali mehurjastih izpuščajev. Opazimo lahko tudi zateklost kože, in v zadnjem stadiju  pojav  dihalnih težav.  Ob ugotovljeni alergiji je treba peniciline nadomestiti z drugimi antibiotiki (npr. cefalosporini). Če sumimo, da je povod omenjenim reakcijam jemanje antibiotika, ki vsebuje penicilin - ne čakajmo - pač pa se takoj odpravimo k zdravniku.

Avtor: Boštjan Kovačič

---

Članki na Alergije.net so zaščiteni z avtorskimi pravicami, razširjanje pa je dovoljeno s predhodnim dogovorom z uredniki na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Čeprav ponavadi nismo navajeni razmišljati v smeri, kjer povežemo možnost alergične reakcije z nizkimi temperaturami, pa se kar nekaj ljudi spopada  s težavo, imenovano alergija na mraz. V času, ko temperature padejo, se njihova koža odzove podobno burno kot v primeru izpostavljenosti sončnim žarkom. Na koži lahko opazujemo pojav rdečice, koprivnici podobne izpuščaje, te znake pa spremlja nadležna srbečica. V danem primeru je mraz oziroma temperaturna sprememba tisti sprožilec, ki vpliva na pretirano izločanje histamina in vpliva na pojav alergične reakcije na telesu osebe. Gre sicer za dokaj redko alergijsko reakcijo kože, ki jo lahko uvrstimo v skupino preobčutljivih kož po tipu koprivnice. O koprivnici je govora, saj so izpuščaji, ki se sprožijo, podobni tistim, ki jih izzove na koži stik s koprivami.

Simptome, opisane pri alergiji na mraz, lahko izzove tudi hladna voda ali pritekanje hladnega zraka v primeru prižgane klimatske naprave. Koža pri dani alergiji burno reagira v samem trenutku izpostavljenosti hladnemu ali mrazu oziroma takrat, ko pride do temperaturne spremembe, ko oseba pride v prostor, kjer je zrak toplejši. Omenjene kožne spremembe se še posebej pojavijo na bolj izpostavljenih delih telesa in kože, kot so recimo vrat, roke, obraz. Koža na teh mestih postane izrazito pordela, z odzivom močnega srbenja, ob katerem je lahko le-to tako zelo nadležno, da ga oseba komaj prenese. Ponavadi se alergija pojavi po približno nekaj minutah, v nekaterih primerih pa se alergična reakcija na mraz  pojavi z zamikom od 8 od 19 ur po izpostavljenosti mrazu. Kadar je govora o skrajni občutljivosti, lahko pride do agresivne reakcije v primeru zaužitja hladnih in mrzlih snovi, kot so recimo sladoled ali hladen napitek. Osebi pri tem otečeta jezik ali ustnice.

Postopek ugotavljanja alergije na mraz je dokaj enostaven. Zdravniki osebi na kožo pritisnejo mrzlo ledeno kocko in opazujejo reakcijo. V kolikor se na omenjenem delu kože pojavi oteklina, rdeč madež in spremljajoče srbenje, obstajajo vsi znaki, ki kažejo na to, da lahko  govorimo o  alergiji na mraz. Genetsko zasnovo za bolezen naj bi imeli že ob rojstvu, in dedni dejavnik naj bi  ključno določal, ali se bo dana alergija pri nas razvila ali ne. Poleg tega lahko vzamemo v zakup še okoljske dejavnike ter različne stresne faktorje. Nekatere alergije se namreč pojavijo ob težavnih življenjskih prelomnicah in dogodkih, kot so recimo razne poškodbe, smrt pomembne osebe, ali ob  hudih telesnih poškodbah, okužbah, šoku ali stresu. Ravno tako kot so se pojavile, pa lahko tudi izginejo.

Pomembno pri lajšanju dane težave je predvsem, da se zavarujemo pred mrazom. Prav tako   pazimo, da je prehod iz mrzlega na toplo postopen, kar omogoča našemu telesu, da se privadi na spremembo. Težavo pomagajo lajšati antihistaminiki, kot so ketotifen, hydroxyzine in drugi. Pacientu lahko zdravnik predpiše različna antialergijska zdravila, ki pomagajo tako, da pomirijo in ublažijo občutljivost za srbenje ter zmanjšujejo simptome alergije.

Avtor: Boštjan Kovačič

---

Članki na Alergije.net so zaščiteni z avtorskimi pravicami, razširjanje pa je dovoljeno s predhodnim dogovorom z uredniki na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Opredelitev

Pšenica je ena izmed osmih najbolj pogostih alergenov na hrano. Alergija na pšenico najpogosteje prizadene otroke in se lahko pojavi tudi pri odraslih.