Škodljive rastline iz rodu Ambrosia

Tokrat pogled na pelinolistno ambrozijo (žvrklo) in druge vrste ambrozije z drugačne strani. Kako jih spoznati ? Slikovni  material najdemo  na spletnem naslovu: www.furs.si/svn/zvr/ambrosia_osn.asp
Pelinolistna ambrozija (artemisifolia) se pojavlja ob drugih državah v Evropi, v večji razširjenosti tudi pri nas. Kot inhalacijski alergen je ena od najpomembnejših vrst. Ob njej se  že pojavljajo  druge vrste ambrozije v manjšem obsegu kot: A. trifida,  A.coronopifolia,  A.maritima, A. tenuifolia.
Ne le tistim, ki so na podlagi  dopolnitve zakona, objavljenega v Uradnem listu RS: št. 36/2010, dolžni zatirati ambrozijo in druge invazivne tujerodne vrste, temveč tudi nam kot državljanom, ne sme biti vseeno, kako zelo se ambrozije širijo. Sama že nekaj let do danes, skupaj z možem, ki na srečo ni tako zelo alergičen, fotografirava nahajališča in jih posredujeva pristojnim službam ter opozarjava na nujno ukrepanje. Vse prebivalce bodo te agresivne vrste oškodovale: izčrpavale bodo zdravstveno blagajno, ogrožale naše zdravje ter zavzemale čedalje večji prostor kmetijskih površin, ki nam jih že danes primanjkuje.
Najbolj alergena in tudi pri nas razširjena je pelinolistna  ambrozija ,  ki ima do sedaj ugotovljene križne reakcije z alergeni: breze, česna, paprike, peteršilja, artičoke, dinje, kumaric, redkve, soje, koriandra, kumine, koromača, regrata.

Kako jih zatiramo?
1. Ročno s puljenjem in sežiganjem, v kolikor že semeni.
2. Z redno košnjo ali mulčenjem, predvsem ob železnicah, cestah, njivah, skratka na neobdelanih in nenegovanih površinah.
3. Zatiranje s herbicidi.

Pelinolistna ambrozija je zelo prilagodljiva rastlina. Ob neugodnih rastnih razmerah, prezgodnji odstranitvi zelenega dela ali drugih nepravilnih ukrepih se zlahka obraste, hitro tvori cvetove in sprošča cvetni prah. To je bilo opaziti letos, ko je po dolgi suši,  po prvem dežju prav tako reagirala, kot sem to zasledila v opisu v brošuri Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz leta 2010.
V omenjeni brošuri  tudi navaja, kam lahko državljani prijavljamo rastišča ambrozije, kjer imetniki niso ukrepali: Fitosanitarni inšpekcij  inšpektorata RS za kmetijstvo , gozdarstvo in prehrano.

Avtorji nekaterih člankov( Miranda Koren mag. farmacije, dr. Wohlmann zdravnik, prof.dr. Mario Lešnik agronom) da je AMBROZIJA ARTEMIZIJA PELINOLISTNA AMBROZIJA) najbolj alergena rastlina.