%AM, %04 %446 %2012 %11:%Sep
Pelolistna Ambrozija

Škodljive rastline iz rodu Ambrosia
Tokrat pogled na pelinolistno ambrozijo (žvrklo) in druge vrste ambrozije z drugačne strani. Kako jih spoznati ? Slikovni material najdemo na spletnem naslovu: www.furs.si/svn/zvr/ambrosia_osn.asp
Pelinolistna ambrozija (artemisifolia) se pojavlja ob drugih državah v Evropi, v večji razširjenosti tudi pri nas. Kot inhalacijski alergen je ena od najpomembnejših vrst. Ob njej se že pojavljajo druge vrste ambrozije v manjšem obsegu kot: A. trifida, A.coronopifolia, A.maritima, A. tenuifolia.
Ne le tistim, ki so na podlagi dopolnitve zakona, objavljenega v Uradnem listu RS: št. 36/2010, dolžni zatirati ambrozijo in druge invazivne tujerodne vrste, temveč tudi nam kot državljanom, ne sme biti vseeno, kako zelo se ambrozije širijo. Sama že nekaj let do danes, skupaj z možem, ki na srečo ni tako zelo alergičen, fotografirava nahajališča in jih posredujeva pristojnim službam ter opozarjava na nujno ukrepanje. Vse prebivalce bodo te agresivne vrste oškodovale: izčrpavale bodo zdravstveno blagajno, ogrožale naše zdravje ter zavzemale čedalje večji prostor kmetijskih površin, ki nam jih že danes primanjkuje.
Najbolj alergena in tudi pri nas razširjena je pelinolistna ambrozija , ki ima do sedaj ugotovljene križne reakcije z alergeni: breze, česna, paprike, peteršilja, artičoke, dinje, kumaric, redkve, soje, koriandra, kumine, koromača, regrata.
Kako jih zatiramo?
1. Ročno s puljenjem in sežiganjem, v kolikor že semeni.
2. Z redno košnjo ali mulčenjem, predvsem ob železnicah, cestah, njivah, skratka na neobdelanih in nenegovanih površinah.
3. Zatiranje s herbicidi.
Pelinolistna ambrozija je zelo prilagodljiva rastlina. Ob neugodnih rastnih razmerah, prezgodnji odstranitvi zelenega dela ali drugih nepravilnih ukrepih se zlahka obraste, hitro tvori cvetove in sprošča cvetni prah. To je bilo opaziti letos, ko je po dolgi suši, po prvem dežju prav tako reagirala, kot sem to zasledila v opisu v brošuri Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz leta 2010.
V omenjeni brošuri tudi navaja, kam lahko državljani prijavljamo rastišča ambrozije, kjer imetniki niso ukrepali: Fitosanitarni inšpekcij inšpektorata RS za kmetijstvo , gozdarstvo in prehrano.

Enota Ljubljana, T: 01 420 45 14,
Enota Kranj-Brnik, T: 04 201 86 30,
Enota Nova Gorica, T: 05 335 11 25
Izpostava Sežana, T: 05 730 46 23
Enota Koper, T: 05 669 39 40
Enota Novo Mesto- Obrežje, T: 07 499 43 20
Enota Maribor, T: 02 333 86 53
Enota Murska Sobota, T: 02 512 49 55
Izpostav Ljutomer, T: 02 585 89 20
Enota Celje, T: 03 425 27 62
Iz lastnih izkušenj lahko trdim, da so dobronamerna opozorila, vse do danes, naletela ne le na prijazni odziv, temveč tudi na takojšnja ukrepanja. Včasih tudi na priznanje, da naju kot le občana zanima okoljska problematika.
Pri posredovanju fotografij naredite posnetke vsega opaženega zarastlega območja z ambrozijo in ne samo kak detajl, ker bodo inšpektorja peljali le tja in tam seveda upoštevali inšpektorjevo zahtevo, da jo iz te površine odstranijo, drugod pa bodo ostale površine še naprej nesanirane.
Avtorica: Franci
Objavljeno v
Vse o alergijah
%PM, %05 %909 %2009 %21:%Mar
Škodljivost ambrozije

Objavljeno v
Vse o alergijah