%AM, %21 %395 %2011 %10:%Apr

Alergija na mraz

alergija na mrazČeprav ponavadi nismo navajeni razmišljati v smeri, kjer povežemo možnost alergične reakcije z nizkimi temperaturami, pa se kar nekaj ljudi spopada  s težavo, imenovano alergija na mraz. V času, ko temperature padejo, se njihova koža odzove podobno burno kot v primeru izpostavljenosti sončnim žarkom. Na koži lahko opazujemo pojav rdečice, koprivnici podobne izpuščaje, te znake pa spremlja nadležna srbečica. V danem primeru je mraz oziroma temperaturna sprememba tisti sprožilec, ki vpliva na pretirano izločanje histamina in vpliva na pojav alergične reakcije na telesu osebe. Gre sicer za dokaj redko alergijsko reakcijo kože, ki jo lahko uvrstimo v skupino preobčutljivih kož po tipu koprivnice. O koprivnici je govora, saj so izpuščaji, ki se sprožijo, podobni tistim, ki jih izzove na koži stik s koprivami.

Simptome, opisane pri alergiji na mraz, lahko izzove tudi hladna voda ali pritekanje hladnega zraka v primeru prižgane klimatske naprave. Koža pri dani alergiji burno reagira v samem trenutku izpostavljenosti hladnemu ali mrazu oziroma takrat, ko pride do temperaturne spremembe, ko oseba pride v prostor, kjer je zrak toplejši. Omenjene kožne spremembe se še posebej pojavijo na bolj izpostavljenih delih telesa in kože, kot so recimo vrat, roke, obraz. Koža na teh mestih postane izrazito pordela, z odzivom močnega srbenja, ob katerem je lahko le-to tako zelo nadležno, da ga oseba komaj prenese. Ponavadi se alergija pojavi po približno nekaj minutah, v nekaterih primerih pa se alergična reakcija na mraz  pojavi z zamikom od 8 od 19 ur po izpostavljenosti mrazu. Kadar je govora o skrajni občutljivosti, lahko pride do agresivne reakcije v primeru zaužitja hladnih in mrzlih snovi, kot so recimo sladoled ali hladen napitek. Osebi pri tem otečeta jezik ali ustnice.

Postopek ugotavljanja alergije na mraz je dokaj enostaven. Zdravniki osebi na kožo pritisnejo mrzlo ledeno kocko in opazujejo reakcijo. V kolikor se na omenjenem delu kože pojavi oteklina, rdeč madež in spremljajoče srbenje, obstajajo vsi znaki, ki kažejo na to, da lahko  govorimo o  alergiji na mraz. Genetsko zasnovo za bolezen naj bi imeli že ob rojstvu, in dedni dejavnik naj bi  ključno določal, ali se bo dana alergija pri nas razvila ali ne. Poleg tega lahko vzamemo v zakup še okoljske dejavnike ter različne stresne faktorje. Nekatere alergije se namreč pojavijo ob težavnih življenjskih prelomnicah in dogodkih, kot so recimo razne poškodbe, smrt pomembne osebe, ali ob  hudih telesnih poškodbah, okužbah, šoku ali stresu. Ravno tako kot so se pojavile, pa lahko tudi izginejo.

Pomembno pri lajšanju dane težave je predvsem, da se zavarujemo pred mrazom. Prav tako   pazimo, da je prehod iz mrzlega na toplo postopen, kar omogoča našemu telesu, da se privadi na spremembo. Težavo pomagajo lajšati antihistaminiki, kot so ketotifen, hydroxyzine in drugi. Pacientu lahko zdravnik predpiše različna antialergijska zdravila, ki pomagajo tako, da pomirijo in ublažijo občutljivost za srbenje ter zmanjšujejo simptome alergije.

Avtor: Boštjan Kovačič


Članki na Alergije.net so zaščiteni z avtorskimi pravicami, razširjanje pa je dovoljeno s predhodnim dogovorom z uredniki na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Objavljeno v Vse o alergijah
%PM, %18 %576 %2011 %14:%Apr

Alergija na sonce

alergija na soncePo navedbah določenih dermatologov se kar 20 % vseh Evropejcev spopada s težavo preobčutljivosti na ultravijolične žarke, in posledično tudi z alergijo na sonce. Najpogosteje so  prizadeti deli  kože, ki so sicer najbolj izpostavljeni sončnim UV žarkom. Gre za dele telesa, kot so dekolte, obraz, lasišče (še posebej v primeru plešavosti), hrbtna stran rok, ramena in podlahti. Koža pri tej vrsti alergične preobčutljivosti  reagira burno in z rdečico,  pordelostjo, pojavom izpuščajev in mozoljčkov, omenjene težave pa se ponavadi pojavijo po nekaj urnem do nekaj dnevnem izpostavljanju sončnim žarkom. Burno odzivanje kože sproži pretirano izločanje  histamina, ki se pod vplivom sončnih žarkov sprošča v telesu. Pordeli deli kože nas obenem lahko zelo srbijo. Omenjeni simptomi ponavadi izzvenijo in izginejo čez nekaj dni.

alergija na sonceReakcije, ki se pojavijo na koži pri alergiji na sonce kot rezultat izpostavljenosti sončnim žarkom, lahko razdelimo v nekaj kategorij. Pojav koprivam podobnega izpuščaja lahko uvrščamo v enega izmed tistih, ki nakazuje na pravo alergijo na sonce in kožno preobčutljivost. Po nekaterih raziskavah naj bi kar vsak 5 Evropejec trpel za določeno obliko alergije na sonce, ki jo delno lahko omilimo s kremami za sončenje, ki vsebujejo visok faktor zaščite proti ultravijoličnemu žarčenju, vendar pa je z njimi ne moremo povsem preprečiti. Zato je poleg kreme z visokim faktorjem zaščite nujno upoštevati tudi nekatere druge preventivne ukrepe. Pred odhodom na sonce se lahko založimo s protialergijskimi tabletami, ki jih morate jemati ves čas izpostavljenosti povišanim vrednostim sončnih žarkov. Dani ukrep je še posebej primerno upoštevati in se ga držati v primeru, kadar se s pojavom omenjene problematike preobčutljivosti na sončno svetlobo pri sebi (ali svojim bližnjim) srečujemo že nekaj let.  Vsekakor pa je potrebno omeniti, da se v zvezi z omenjeno težavo pogovorimo z osebnim zdravnikom in ga prosimo za njegov nasvet. 

Prav tako pomaga previdnost pri sončenju, vsekakor se je soncu potrebno kar se da izogibati v času, ko so sončni žarki najmočnejši – od 11. ure dopoldan  pa nekje do 16. ure popoldan. Bodimo pozorni in se namažimo s kremo z visokim UVA in UVB faktorjem preverjenega proizvajalca oziroma znamke, večkrat dnevno. Dobro je izbirati senčne kraje, a dobro je vedeti, da nas ultravijolični žarki dosežejo tudi tam. S seboj vzemite pokrivalo za glavo, ki diha – pleten klobuk ali slamnik, ali kakšno drugo udobno in hladno bombažno pokrivalo. Najbolje je, da nosimo   udobna svetla oblačila, ki dihajo in nas dodatno ščitijo pred škodljivim žarčenjem.

Proti večeru, ko se shladi, se ponovno dobro oprhajmo in srbeče ter pordele dele kože namažimo s hidratantnimi geli, tekočino za hlajenje ali hladilnim mazilom. Pomagal bo tudi gel z izvlečkom aloe vere, ki blagodejno hladi kožo in jo s tem pomirja, ali pa jemanje preparatov, ki vsebujejo vitamin E ali pantenol. Prav tako primerna je uporaba hidrokortizonskega mazila – npr. hydrocortisonum, kot tudi mazila, ki vsebuje antihistaminike. Le-ti bodo zavrli neprijetno delovanje, ki ga je sprožil alergenski proces znotraj kože – namreč pretirano izločanje histamina v podkožnem  sloju.

Avtor: Boštjan Kovačič

Članki na Alergije.net so zaščiteni z avtorskimi pravicami, razširjanje pa je dovoljeno s predhodnim dogovorom z uredniki na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
Objavljeno v Vse o alergijah