%PM, %25 %576 %2013 %14:%Apr

Tuberkulinska miazma

Miazme Tuberkoloza








Tuberkulinska miazma (tuberculinum) je nastala kot posledica prebolevanja tuberkuloze pri naših prednikih. Ker je bila tuberkuloza v zadnjih 200 letih med našo populacijo do petdesetih let 20. stoletja zelo pogosta bolezen, je tudi ta miazma zelo pogosta, najbolj pogosta od vseh miazem. Podatkov za Slovenijo ni, podatki za nemško populacijo pa kažejo, da se 70% deklic in 40% dečkov rodi z aktivno tuberkulinsko miazmo. V praksi to pomeni, da imajo oslabljene sluznice. Sluznic je v telesu zelo veliko (odrasel človek ima pribl. 500 m2 sluznic) - od dihal, prebavil, sečil do kože. Sluznice so meja med zunanjim in notranjim svetom in zato služijo tudi kot prva obrambna linija, ki preprečuje vdor mikroorganizmov v telo. Pri ljudeh s tuberkulinsko miazmo je ta obramba okrnjena. Nagnjeni so tudi k povečani tvorbi sluzi. Običajno pri posamezniku ni oslabljena celotna površina sluznic, ampak le določen del. Nekateri kmalu ugotovijo, da imajo šibko točko dihala, drugi črevo, tretji nosno votlino, četrti sečila, peti kožo itd.

V Sloveniji in podobnih sosednjih državah je nastal problem zaradi specifične situacije, saj so v zadnjih 50 letih rutinsko cepili vse otroke proti tuberkulozi, poleg tega pa so cepili tudi vse krave. Ker v Sloveniji prevladuje notranja reja živine, so krave precej kronično bolne živali in kronična (prikrita) kravja oblika tuberkuloze je zelo pogosta. Pri cepljenju namreč vnašajo v novorojenčke žive oslabljene povzročitelje goveje tuberkuloze - mikobakterije, ki zato lahko povzročijo infekcijo in izločajo svoje bakterijske toksine – tuberkuline. Tuberkulini so zelo strupeni toksini in pri nas imamo zaradi opisane situacije kravje mleko in izdelke iz kravjega mleka s tuberkulini zelo okužene. Prav okuženost mleka s tuberkulini je običajno kriva za nastanek alergije na mleko pri tistih, ki imajo tuberkulinsko miazmo.

Ljudje s tuberkulinsko miazmo ne bi smeli nikoli prejeti cepiva proti tuberkulozi, ker na ta način tuberkulinsko miazmo nemudoma aktiviramo. Poleg tega imajo te osebe zaradi miazme oslabljene sluznice in se po cepljenju lahko zgodi, da se vbrizgane mikobakterije naselijo v telesu in v določenem delu povzročijo kronično vnetje. Tuberkulini iz mikobakterij potem povzročajo celo kopico težav – odvisno od mesta, kjer je vnetje, pa tudi mnogih drugih okoliščin – npr. kje imajo druge šibke točke in načina čiščenja tuberkulinov iz telesa. Tuberkulini so tako velike molekule, da jih telo ne more izločiti preko ledvic. Zato se izločajo izključno skozi sluznice in sicer zelo počasi. Ni redko, da se izločajo tudi nekaj let. Zelo radi se »priključijo« čiščenju telesa po akutnih boleznih. Različni ljudje izločajo tuberkuline skozi različne dele sluznic, nekateri skozi kožo, drugi skozi sluznice pljuč, nosne votline ali črevesa. Prizadete sluznice pri čiščenju tuberkulinov izločajo velike količine sluzi.

Za ljudi s tuberkulinsko miazmo je nujno, da se strogo izogibajo kontaminiranemu kravjemu mleku in vsem mlečnim izdelkom iz kravjega mleka. Kozje in ovčje mleko je za njih primerno, če ni mešano s kravjim. Dokler človeško telo vsebuje tuberkuline, okuženega mleka ne prenaša. Zato je običajno potrebna precej dolgotrajna dieta brez kravjih izdelkov.

Ljudje z oslabljenimi sluznicami imajo lahko tudi težave z oslabljenim imunskim sistemom. Njihove sluznice lahko spustijo v telo marsikaj, zelo pogoste pa so glivične infekcije, še posebno če so bolj izpostavljeni sporam različnih plesni, ki so se razmnožile v njihovem bivalnem okolju. Najpogostejše plesni, ki živijo po zidovih ali na sadju/zelenjavi ali v mleku in lahko povzročijo zdravstvene težave, so različne vrste Aspergillusa, Cladosporiuma in Geotrichuma.

Tuberkulinska miazma s svojimi oslabljenimi sluznicami prinaša s seboj še eno slabost in sicer težavo z razstrupljanjem telesa skozi sluznice. Sluznica se obnaša kot, da bi bila v eno smer (notri) preveč prehodna, v drugo smer (ven) pa premalo. Ker so sluznice pomemben razstrupljevalni organ (predvsem sluznica debelega črevesa), se ljudje s to miazmo težko znebijo odvečnih strupov, ki se zato radi nabirajo v vezivnem in maščobnem tkivu, še posebej pa v različnih sklepih.

Tuberkulinska miazma zaradi svojega delovanja s seboj prinese nagnjenost k alergijam. 60 odstotkov alergikov ima tuberkulinsko podlago. Tuberkulini so namreč tako strupeni toksini, da organizem izredno razdražijo. Tak imunski sistem je v posebnem razdraženem stanju (tudi direktna alergija na tuberkuline ni redka) in v takem stanju lahko odreagira na mnogo stvari, ki same po sebi sploh niso problematične (hrana, prah, pelodi, dlake...).

Še nekaj telesnih in psiholoških značilnosti tuberkulinske miazme. Pogosto je ta miazma povezana z limfatično konstitucijo (svetla prosojna koža, modre oči, svetli lasje, dolge trepalnice, pravilne poteze obraza); tipične so vse oblike težav z dihali, bolezni kosti in hormonalnih žlez, nočna potenja oz. potenja v glavo, bolečine v kosteh pri prehitri rasti, vnetja sluznic v glavi (sinusitisi, otitisi...); pri otrocih je zelo pogosta dolgotrajna inkontinenca ponoči (močijo posteljo tudi do 13. leta); pogosta je hiperaktivnost; želja, da bi živeli zelo intenzivno; po naravi so ljudje s tuberkulinsko miazmo »uživači« (hitro zadovoljni, a za kratek čas); zelo ljubijo spremembe in hlepijo po novih izkušnjah; tipično je hrepenenje po nedosegljivem; zaradi intenzivnosti življenja (zajemajo življenje z veliko žlico), večkrat doživljajo občutek izgorelosti.

V klasičnih homeopatskih tekstih tuberkulinske miazme ne bomo našli, ker je dokaj »sodobna« miazma, je pa kot rečeno trenutno med vsemi najpogostejša. Na tem mestu lahko dodam svojo hipotezo, zakaj je ta miazma tako pogosta. Konec 40-ih let 20. stoletja sta dva francoska »znanstvenika« prišla na idejo, kako »ukrotiti« tuberkulozo, ki je bila v tistih časih še zelo pogosta bolezen. Ker se zaradi hude patogenosti povzročitelja človeške tuberkuloze (bakterije Mycobacterium tuberculosis) s cepivom niso upali vbrizgavati, so si ga sposodili pri kravah. Govedo ima namreč svojo različico tuberkuloze, povzročitelj pa je sorodna mikobakterija Mycobacterium bovis. S cepljenjem so ob rojstvu v otroke desetletja vbrizgavali povzročitelja, ki je v osnovi živalski in s katerim se človeštvo nikoli ni spopadalo. Na ta način so jih hipersenzibilizirali. Nenadoma se je goveja tuberkuloza (večinoma v kronični obliki) začela pojavljati tudi pri otrocih in to predvsem pri otrocih s podedovano tuberkulinsko miazmo. Ta preobčutljivost se je prenašala iz roda v rod in sedaj se rojeva tretja generacija otrok, med katerimi je že več kot polovica »onesnažena« z govejo obliko tuberkulinov in posledično alergična na kravje mleko.


Vir: www.mojaalergija.si - povzeto po mag. Karin Rižner, univ. dipl. biol., http://www.freeweb.siol.net/czb/miazme.html
Objavljeno v Vse o alergijah
%PM, %27 %619 %2013 %14:%Mar

Miazme – nosilke preteklih bolezni

Histaminska intoleranca








Naše zdravje oz. naše predispozicije za določene bolezni so določene v genih. Zato imajo otroci alergikov veliko večje tveganje za razvoj alergij kot otroci nealergikov. V določenih rodbinah so pogostejša rakova obolenja. Spet drugi imajo kožne težave (dermatitis, luskavica, …). Razlago za te pojave lahko najdemo v miazmah, nosilkah preteklih bolezni.

Miazme so prirojene bremenitve oziroma predispozicije, ki so nastale kot posledica dejstva, da so naši predniki prebolevali določene hude bolezni, ki so jih oslabile. Nekateri bolezni, tudi ko jih prebolimo, puščajo posledice. To svojo pridobljeno šibkost lahko zato prenesemo na potomce. Take bolezni, ki puščajo posledice tudi na potomcih, so sifilis, gonoreja, tuberkuloza, garjavost, rakava obolenja in druge. Miazmam lahko sledimo tudi do sedem generacij v preteklost.

Prvi je miazme opisal začetnik homeopatije nemški zdravnik Samuel Hahnemann. Izraz miazma prihaja iz grščine in pomeni »madež«. Je pa tudi izraz, ki so ga uporabljali v starih medicinskih tekstih in pomeni »slab zrak« oziroma »škodljiv vpliv«. Izraz uporabljajo v vseh jezikih (angl. miasms, nem. Miazmen), različni avtorji pa jih precej različno razlagajo. Že tradicionalne medicine, kot je kitajska ali indijska, so opisovale te vplive kot »podedovane energije«. Kako se miazme prenašajo iz roda v rod, se strokovnjaki še niso sporazumeli. Hipotez je zelo veliko. Od hipoteze o genetskem prenašanju, prek energetske hipoteze (prenese se le informacija), pa vse do hipoteze, pri kateri se prenašajo v nosečnosti prek materine krvi. Dejstvo je, da je tudi konvencionalna medicina ugotovila, da npr. tuberkuloza pušča spremembe na genetskem materialu bolnikov. Vsekakor pa se vsi terapevti komplementarne medicine, ki se zavedajo te problematike, strinjajo, da imajo miazme največji vpliv na zdravje.

Miazme bi lahko opisali tudi kot prirojena nagnjenja oziroma prirojene šibkosti. V nemškem jeziku miazmam rečejo tudi prirojeni toksini (Erbstoxine). Izraz je zelo primeren, ker se po mojih izkušnjah miazme resnično obnašajo, kot da imamo v telesu strupe, ki se potem iz telesa počasi izločajo (ali pa tudi ne, če z neprimernim življenjskim slogom strupe le še dodatno vnašamo).


Vsak od nas se rodi na svet z različnimi potencialnimi možnostmi za zdravje. Prav o teh možnostih govori nauk o miazmah oz. konstitucijah (v širšem pomenu besede). Ker miazme podedujemo (tako kot vse naše telesne značilnosti), nas spremljajo vse življenje. Večina ljudi podeduje vse glavne miazme. Pri marsikaterem človeku se zgodi, da ostanejo v spečem stanju in se nikoli ne aktivirajo. Taki ljudje živijo običajno dokaj zdravo življenje, pazijo na prehrano ter ne doživijo večjih stresov in travm v življenju. Prav ti namreč miazme aktivirajo. Da imajo tudi nikoli aktivirane miazme vpliv na zdravje, se kaže v starosti. Vsi smo že opazili, da nas v starosti tarejo iste bolezni kot naše starše ali stare starše in običajno so si vzroki smrti pri ožjih sorodnikih podobni.

Klasični šoki oz. travme, ki lahko aktivirajo miazme, so: cepljenja, hujše otroške in druge nalezljive bolezni, pogosto ali dolgotrajno jemanje močnih kemičnih zdravil (antibiotiki, kortikosteroidi, kemoterapevtiki, nevroleptiki...), kemični onesnaževalci (npr. težke kovine), fizični pretresi, kot so nesreče ali padci na glavo, operacije, poškodbe ob rojstvu, psihični pretresi, kot je izguba ljubljene osebe in podobno.

Miazme se torej med seboj ne izključujejo. Pri tem ni nujno, da se vse kažejo v enaki jakosti, oziroma da se v življenju aktivirajo vse. Običajno je ena sama miazma tista, ki se kaže na zunaj s tipičnimi znaki. Prav tako je pomembno poudariti, da je jakost vpliva miazem pri posameznikih zelo različna. Nekateri imajo miazme šibko izražene, drugi pa zelo močno. Na miazme moramo gledati z očmi konstitucije – te lastnosti so nam položene v zibko ter imajo slabe in dobre plati. Če vzamemo na primer tuberkulinsko miazmo – šibka točka so sluznice, zato imajo ti ljudje z njimi težave. Vendar so osebe s tuberkulinsko miazmo tudi zelo hitro zadovoljni ljudje, ki jih je lahko zadovoljiti z majhnimi stvarmi in ima to seveda v življenju svoje prednosti.

Čeprav se vplivi miazem lahko z zorenjem imunskega sistema zelo zmanjšajo (»jih prerastemo«), ne izginejo povsem. To so vplivi, ki trajajo celo življenje in nas spremljajo kot senca. Prav tako se sami lahko znebimo njihovega negativnega vpliva in dosežemo optimalno zdravje, še vedno pa jih lahko prenesemo na potomce. Dedovanje močno izraženih miazem lahko preskakuje generacije, prav tako ni nujno, da jih imajo v družini vsi sorojenci, oziroma se lahko zgodi, da ima vsak potomec izraženo močneje drugo miazmo.

Vpliv miazem na zdravje se skozi človekovo življenje lahko zmanjšuje, saj se z zorenjem imunskega sistema in premagovanjem otroških bolezni njihov vpliv na zdravje zmanjšuje. Večina ljudi jih do odrasle dobe uspe preseči, če pa se imunski sistem ne more normalno razvijati in zoreti, jih radi prenesejo v odraslo dobo. Taki odrasli imajo potem večje težave z različnim kroničnimi boleznimi. V današnjem času je to vedno bolj pogost pojav zaradi sodobnega »zdravljenja« akutnih bolezni, saj s cepljenjem, zbijanjem vročine, jemanjem antibiotikov in protivnetnih zdravil oviramo imunski sistem pri normalnem zorenju.

Glavne miazme in njihove glavne značilnosti so:
1.    Psora (kožna* miazma) = pomanjkanja vseh oblik
•    šibka točka je večinoma koža
•    znaki se lahko poslabšajo kadarkoli

2.    Tuberculinum (tuberkulinska* miazma) =  vse oblike nezadovoljstva in izčrpanosti
•    šibka točka so vse sluznice, lahko tudi koža in vezivno tkivo

3.    Sycosis (revmatična* miazma) = vse oblike presežka (pretirane rasti in razmnoževanja)
•    šibka točka so jetra, lahko tudi spolni organi ali živčevje
•    znaki se poslabšajo podnevi, izboljšajo pa zvečer in ponoči

4.    Carcinosinum (rakava* miazma) = nezmožnost prilagajanja
•    nagnjenost k rakavim obolenjem

5.    Syphilinum (živčna* miazma) = vse oblike uničenja in degeneracije
•    šibka točka je živčevje, lahko tudi koža ali kosti
•    znaki se poslabšajo zvečer in ponoči, izboljšajo pa podnevi

*Opomba: Poimenovanja miazem v oklepaju so moja, ker sem bralcem želela s slovenskimi imeni malce približati glavne značilnosti.

Vse miazme imajo nekaj skupnega – na koži se kažejo s svojimi značilnimi izpuščaji oziroma pojavi. Ti izpuščaji so poskus telesa, da porine škodljive učinke miazem na periferijo telesa, torej čim dalj od vitalnih organov. Če telo pri tem oviramo (npr. mažemo s kortikosteroidnimi mazili, kirurško odstranjujemo pike, bradavice, znamenja itd.), se energija miazem lahko obrne navznoter in bolezen postane globlja (prizadene notranje organe).

Miazme bi po tem, kako globoko delujejo v telesu, lahko razdelili v več plasti. Če bi človeško telo primerjali s čebulo, bi bila najbolj zunanja plast carcinosinum (nekakšen ščit okoli telesa), pod njo površinska psora, sledil bi globji tuberculinum. Sycosis sega še globje, v najglobljih plasteh pa se skriva syphilinum.

V homeopatski literaturi lahko najdemo zelo slikovite opise miazem, vključno z zanimivimi razlagami, od kod izvirajo in z zgodovinskim pregledom pojavljanja različnih bolezni, iz katerih so nastale miazme. V tem prispevku sem se poskusila omejiti na praktično plat problema miazem, zato teh opisov nisem vključila. Mnogo trditev je rezultat izkušenj iz lastne prakse in iz izkušenj drugih terapevtov, ki se ukvarjajo z različnimi metodami energetske medicine (bioresonanca, homeopatija, radionika...).

Več o posameznih vrstah miazem bomo pisali v prihodnjih prispevkih.

Vir: www.mojaalergija.si - povzeto po mag. Karin Rižner, univ. dipl. biol., http://www.freeweb.siol.net/czb/miazme.html
Objavljeno v Vse o alergijah