0, 03.05.2011 13:05

Alergija na penicilin

alergija na penicilinPenicilin je snov, ki jo je prvi odkril bakteriolog Alexander Fleming v letu 1928. V zdravilih se je pričel uporabljati v času med drugo svetovno vojno, ko je občutno pomagal zmanjšati okužbe in število amputacij poškodovanih vojakov. Ključna lastnost penicilina je njegova sposobnost zaviranja bakterijske okužbe in vnetnih procesov, ki tem sledijo ali jih spremljajo. Gre za eno  izmed najširše uporabljanih snovi v modernih antibiotikih, ki jo pridobivamo iz nekaterih gliv (v naravi je snov prisotna v plesni Penicillium notatum), kot tudi s postopkom kemične sinteze.

Preobčutljivostne reakcije pri uporabi antibiotikov na osnovi penicilina se pojavljajo razmeroma pogosto. Velika večina alergij na penicilin je odkritih že v času otroštva, nekatere pa se pojavijo tudi kasneje, čeprav oseba do tedaj ni imela težav z jemanjem zdravil, ki vsebujejo določeno obliko penicilina. Izključeni torej niso primeri, ko odrasla oseba, ki je pred tem brez težav jemala antibiotike,  lahko pri sebi opazi nenaden pojav alergijske reakcije na penicilin. Pojav le-te je možen v vseh starostnih skupinah. Pri klasični sliki prave alergije z naslednjimi znaki - koprivnica, otekanje žrelne sluznice, stiskanje v prsih, težave s sklepi - je treba vedno opozoriti, da prizadeti osebi ne dajemo penicilina.

alergija na penicilin - cepivoPred tremi  leti so na Inštitutu za alergije in astmo v New Yorku odkrili, da je pojav alergije na penicilin pogostejši pri ženski kot pri moški populaciji. Na penicilin v antibiotikih naj bi bilo alergičnih približno 5 odstotkov testiranih ljudi – med njimi je tistih, pri katerih  bi bila ta alergija lahko usodna, le od 0,01 do 0,05 odstotka. Ko so skušali ugotoviti, ali ima omenjena alergija kakšno povezavo s spolom, so bili nad svojimi ugotovitvami še sami začudeni. V raziskavo je bilo vključenih nekaj manj kot 2.000 ljudi, povprečna oseba v njej je bil stara 60 let. Alergijo na penicilin so odkrili pri 4 odstotkih ljudi v raziskavi, od tega je bilo kar 83 odstotkov žensk in le 17 odstotkov moških. V nadaljnjih preiskavah so na omenjenem inštitutu prišli do rezultatov, ki kažejo, da so ženske na splošno bolj izpostavljene tveganju za razvoj raznih alergij.

Znaki, ki nakazujejo in spremljajo pojav resne alergijske reakcije, so burni in zahtevajo hitro ukrepanje. Med običajne reakcije spada pojav izpuščajev po celem telesu, ki lahko zelo srbijo – tako imenovana koprivnica; prav tako tudi pojav mehurjev ali mehurjastih izpuščajev. Opazimo lahko tudi zateklost kože, in v zadnjem stadiju  pojav  dihalnih težav.  Ob ugotovljeni alergiji je treba peniciline nadomestiti z drugimi antibiotiki (npr. cefalosporini). Če sumimo, da je povod omenjenim reakcijam jemanje antibiotika, ki vsebuje penicilin - ne čakajmo - pač pa se takoj odpravimo k zdravniku.

Avtor: Boštjan Kovačič

Članki na Alergije.net so zaščiteni z avtorskimi pravicami, razširjanje pa je dovoljeno s predhodnim dogovorom z uredniki na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Objavljeno v Vse o alergijah
0, 06.06.2011 14:19

Alergija na pik žuželk

alergija na penicilinPrihajajoči topli dnevi in cvetoči travniki poleg obilice trenutkov, ki jih lahko preživimo v naravi ob različnih aktivnostih, predstavljajo tudi večje možnosti za pike žuželk. Ob sprehodu na bližnji travnik ali v gozdu nas utegne presenetiti s svojim brenčanjem ena izmed žuželk, katere pik utegne biti boleč,  pri nekaterih pa lahko sproži alergijsko reakcijo. Čebela, osa, črmlj in sršen so tiste žuželke , s katerimi imamo lahko srečanje bližnje vrste in katerih pik v običajnem primeru pri nas sproži  neprijetno manjšo rdečo oteklino, ki peče in srbi, drugi dan pa že izgine. V nekaterih primerih pa stvari ne potekajo tako enostavno in pojavijo se zapleti, povezani z alergijsko reakcijo.

Glede pikov posameznih žuželk je primerno poznati  nekaj osnovnih podatkov. Strupa čebele in čmrlja sta si zelo podobna, čeprav velja reklo, da čmrljev pik zaleže za tri čebelje. Obe žuželki sta miroljubni, še posebej za čmrlja velja, da piči le izjemoma. Nekoliko drugače velja za pregovorno bolj napadalno oso ali sršena, pri slednjem je pik skrajno boleč in lahko vodi do hujšega vnetnega procesa in otekanja, ob katerem je treba poiskati zdravniško pomoč. Če nas katera izmed naštetih  žuželk  piči v mehki del telesa (usta, jezik ali vrat) lahko to povzroči težave tudi pri človeku, ki sicer na pik ni alergičen – oteži dihanje ali celo povzroči zadušitev.

Da je prišlo do zapleta, ki kaže na alergijo, povezano s pikom žuželk, opozarja pojav znakov, kot so povečana oteklost prizadetega območja na koži, spremljajoča bolečina, pojav rdečih lis in koprivnega izpuščaja po koži. V kolikor je govora o alergijski reakciji, opazimo na mestu vboda  večjo oteklino, kot je običajno, ta lahko traja več dni in  reakcija ob tem ni nujno lokalizirana le na mesto  pika. Razširi se lahko po celotnem telesu  in kaže v obliki koprivnice, oteklosti delov telesa (še posebej mehkih tkiv, kot so ustnic in obraza),  pojavom bruhanja in driske, dušenjem in padcem krvnega tlaka. V najtežjih  primerih  pride do izgube zavesti ali anafilaktičnega šoka.  Alergijska reakcija se pojavi nekaj minut po piku in najkasneje do eno uro po vstopu žuželkinega strupa v človekovo telo.

Razlikujemo med štirimi stopnjami alergijske reakcije pri piku žuželk:
1.    prva stopnja pomeni pojav koprivnice in rdečih lis, katerih območje je srbeče po celotnem telesu. Spremljajoči pojavi so slabost in tesnoba;
2.    drugo stopnjo spremljajo simptomi otekanja mehkih delov telesa – obraz, vrat, žrelo;  sprememba pulza srca, otežkočeno dihanje, stiskanje v prsih in bolečine v trebuhu;
3.    v tretji fazi oseba težko požira in diha, ima pospešen utrip srca in je omotična,
4.    v četrti fazi osebi pade pulz in krvni tlak, in pride lahko do izgube zavesti.

Vsakdo, ki ima že ugotovljeno alergijo na pike žuželk, naj s seboj vedno nosi set za samopomoč – 2 tableti antihistaminika, 64 mg metilprednisolona in adrenalin v obliki samoinjektorja. V primeru, da pride do nepričakovane alergijske reakcije ob piku, je nujno, da ostanemo prisebni in jo prepoznamo ter nato delujemo glede na to, za kako hudo reakcijo gre.  V kolikor opazimo pojav simptomov alergijske  reakcije, ki so višji od 1. stopnje, nemudoma poiščimo zdravniško pomoč. 

Avtor: Boštjan Kovačič

Članki na Alergije.net so zaščiteni z avtorskimi pravicami, razširjanje pa je dovoljeno s predhodnim dogovorom z uredniki na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Objavljeno v Vse o alergijah