Med vikendi, ko je lepo vreme, pa nimam prav nobene želje k jezeru. Pa četudi je moj najljubši kraj. To pa, ker se že dopoldan začnejo valiti gor avti, do popoldneva jih je toliko, da je parkirišče premajhno in se parkirajo še na pločnik, na zelenico ob jezero ... In poleti se potem cel dan ljudje kopajo, prinesejo si piknik košare, čofotajo, pijejo kavo, jejo. Piknik skratka. Pozimi se pridejo drsat, na sprehode po rakitni, se sankat.

In v ponedeljek zjutraj pridem ob jezero. Na parkingu kup smeti. Pločevinke, robčki, ovitki od hrane, cigareti, steklovina, ni da ni. Res, ob zelo lepih vikendih se v ponedeljek zgrozim, kako svinjarijo lahko pustijo ljudje za seboj.

Enkrat sem videla nekaj neverjetnega: družina se odpravlja domov, se že zaprejo v avto in očka odpre vrata, strese vsebino pepelnika na parkirišče in gre.

Ali pa družina sedi ob pikniku in sin vrže prazno piksno v grmovje.

Zdaj, ko so vode visoke, nosijo vse sorte s seboj. Kozarčki z baby hrano,prazni deodoranti, papir, piksne.

Nič čudnega, da se ljudje, ki tukaj živimo, med sončnim vikendom, ko vsi derejo k jezeru, jezera izogibamo. Velikokrat se zalotim ob misli, da so izletniki čisto odveč naši lepi planoti. Od njih ima korist le brunarica, kjer se odkrepčajo, kaj spijejo, pojejo, zamašijo wc vedno ženske s svojimi vložki - sicer pa ne prinesejo nič dobrega. Namesto, da bi naravo pustili, kot so jo dobili, pustijo vso svinjarijo. Mogoče bi res lahko bilo več košev na vsaki strani jezera, a vseeno, a se ne da to dat v vrečko in odnesti s sabo do prvih smeti? Na parkingu stojita dva velika zabojnika za smeti, ampak ker ni ravno pred nosom čisto vsakemu, je potem vse nasvinjano.

A je tako težko pustit naravo takšno, kot smo jo našli? A bi se lahko obnašali tako, da iz narave ničesar ne odnesemo in ničesar ne pustimo? Da smeti odnesemo s seboj?