Dopust z alergikom v kmečkem turizmu

No takole … sem kar razmišljala, kako to napisati, da ne bo izpadlo kot kritika. Mislim, da je bolj sosledje naključij. 

 

Na slovenija.info sem našla le tri kmečke turizme, ki ponujajo možnost posebne prehrane.  Eden mi je bil,  glede na predstavitev domače spletne strani, še posebej všeč. Kmetija na samem, pešpoti, reka, sprehodi  –  idila (http://www.novakdoma.eu/index.aspx).

Kljub kratkemu času o povpraševanju za namestitev niso nič komplicirali, ravno obratno, bili so veseli našega obiska kljub temu, da je potrebna posebna prehrana.

Na dan odhoda se je mali že zgodaj zjutraj ÂťzamulilÂŤ, med igro zlomil velik cvetlični lonec (in posledično dobro oklestil tudi rožo samo) in nadaljeval z lumparijami vse dokler nismo prišli do avta. Tako, da smo štartali dve uri kasneje kot pričakovano.

V Suhi krajini smo se malo izgubljali, ker ni vseh smerokazov (za manjše vasi) …  No, naposled najdemo kmetijo, ki stoji sredi vasi tik ob cesti oz. dveh - prvi vtis je splaval po vodi.

Hiša je res velika, prostorna v ÂťobnovljenemÂŤ rustikalnem stilu (nekaj je resnično pristnih predmetov, nekaj pa imitacija oz. narejeno novo v videzu starih predmetov – lahko pa se motim). Pritličje, dve nadstropji in podstrešje. V prvem nadstropju živijo gospodarji, drugo nadstropje in podstrešje pa oddajajo gostom. Poleg hiše je še nekaj objektov: manjša hiša (glede na velikost njihove), zelo luštna na pogled; odprti skedenj za spravilo sena, ki služi kot pokrita garaža (in estetski detajl); nekaj, kar spominja na hlev, toda mislim, da je notri mizarska delavnica; teniško igrišče, ki ga uredijo, ko pričakujejo tenisače. 

Gospodarica hiše je močna konkretna ženska, kateri se vidi, da resnično drži domačijo na plečih. Domača ÂťgospodinjskaÂŤ opravila in opravila v zvezi z ÂťzemljoÂŤ opravlja predvsem sama. V hiši ji pomagata (dopoldne) čistilka in (popoldne) natakarica. Kolikor sem razumela in videla, se ukvarja z zeliščarstvom, vzgojo domače zelenjave, sadjarstvom, nabiranjem gob in jagodičevja, kuho, rokodelskimi okraski, namestitvijo in svetovanjem gostom ...

Gospodar zjutraj dela v gozdu, popoldne pa na domačiji, s tem, da izdeluje tudi mizarske predmete -mize, omare, ograde  (predvsem v rustikalnem stilu, no, vsaj meni se je tako zdelo).

No, do tu je vse OK. Za kosila se žal nismo mogli zmeniti, ker imajo v tem letnem času veliko opravil.

Večerja: paradižnikova juha (osebno ne maram nobene); ta je bila ekstra močna in mož mi je strokovno razložil, da je odlična ter da že dolgo ni jedel tako dobre (ker ponavadi šparajo s paradižnikom). On je še jedel neko meso, midva s tamalim pa testenine z omako. Sinko je nekaj prigriznil, ravno toliko, da imaš občutek da je bil v bližini hrane.

Soba je bila ta iz fotogalerije; je lepa in zanimive oblike (ni povsem pravokotna), ima kopalnico in še nedokončan balkon (ni tlaka) ter okno. Slabosti sobe: 
-    pod balkonom je terasa, pred njo pa parkirišče. Kakor smo kasneje ugotovili, je gostišče odprtega tipa, kar pomeni, da imajo tudi samo pivske goste, ki niso nastanjeni. Bolje rečeno; domačini po končanem dnevu garanja radi spijejo kakšen kozarček s prijatelji in se malce naglas poveselijo.
-    Na strani, kjer je okno, pa je cesta. Za katero najprej pomisliš, hja, vaška cesta – točno tako, s tem, da ves čas vozijo traktorji in ostala vozila. Ni tako mirna, kot bi človek pričakoval – glede na to, da še niso začeli s trgatvijo na primer.
-    Glavni električni vod (priklop na električno omrežje) je na tem balkonu in domnevam, da gredo cevi skozi strop te sobe dalje po vsej hiši.
-    V kopalnici sta dva trama in v vsakem domuje po en lubadar - pravično razdeljeno. Poleg glodanja, ki se ga lepo razločno sliši predvsem ponoči, sta ta dva prebrisanca v tandemu tudi čez dan, ko si pošiljata kratka sporočilca.
-    Tlakovci so na pogled zelo lepi in umeščeni primerno v ambient, na žalost pa je izolacija pod njimi, če ta sploh je, zelo slaba in koraki ne samo odmevajo, temveč donijo.
-    In ker smo že pri donenju, vsako jutro ob sedmih zvonijo vaški cerkveni zvonovi. Vsaj za zajtrk nismo zamujali.
Končno zajtrk.
Po zelo slabo prespani noči (veselica na terasi, trobljenje avtomobilov, pozdravljanje sosedov na drugem koncu vasi, lubadarja ...) dočakamo dokaj skromen zajtrk. 6 koščkov domačega kruha in sicer okusna domača marmelada – 4 različni okusi, toda jo je zelo malo. Nekaj sira, nekaj klobasi podobnega in kupljeni kosmiči s kupljenim mlekom ali jogurtom.
No saj veste, mali mleka (živalskega) ne sme in smo imeli rastlinskega poleg. Jaz sem vegetarijanka (v sili bi pojedla vse – vsaj mislim), toda mleka in jajc ne smem in ne maram (slednje).  Moj mož pa je jedec – konkreten – dobro in količinsko.
Meni ni škripala marmelada pod zobmi tako kot mojemu možeku (ki to jĂŠ ob vikendih, če je slučajno doma in ne v službi), sineku pa ni škripalo popolnoma nič, ker iz protesta ni hotel jesti ničesar.

No, to je tudi bil poglaviten problem- neješčost malega in njegov uporniški duh za disciplino in posluh. Sinko naju je gladko malo totalno ignoriral in počel, kar ga je volja. Neki radikalni disciplinski prijemi na prvem skupnem dopustu se mi niso zdeli na mestu. Malo groženj pa tudi ni kaj dosti pomagalo.

Tako smo drugi dan na tem koncu - v nasprotju s prvim, ko smo obiskali bližnji Ĺ˝užemberk in ugotovili, da ga vidiš v manj kot 15 min (celega) - odšli na potep v Sotesko, Bazo 20, Mirno goro, Semič, Črnomelj (kjer smo tudi kosili) in spotoma obiskali še tamkajšnji Mitrov tempelj. V nekem trenutku smo bili skoraj izgubljeni v gozdovih (z avtom, da ne bo pomote), toda kmalu smo ugotovili, da je skoraj več smerokazov v gozdu kakor na tamkajšnjih cestah. Malo heca;)

Večerja je bila dobra – zelenjavna juha in rižota z bučkami. Slednjih nočem videti še nekaj časa. Bučka skoraj v vsaki jedi. Dobre so bile, ne rečem, da ne, samo nisem bučkomanijak. Riž je bil al dente – kar naravnost ne prenesem (enako s testeninami) – tokrat mi je res škripalo pod zobmi. Pojedla sem vse, ker je bilo resnično okusno, rekla nisem ničesar, ravno obratno – pohvalila sem hrano – to, da jaz marsikaj ne jem in kako kaj jem, je itak moj problem, sem pač malo razvajena, kaj čmo.

Zmotilo nas je to, da so bile porcije majhne oz. zmerne. Pred leti, ko smo hodili na kmečki turizem, si dobil obilne porcije, niso šparali na domačem kruhu ... Možeku je kmalu krulilo. No, mi smo itak pojem zase, tako, da ne moremo biti merilo.

Kdo drug bi se verjetno bolj vklopil v ritem domačije in ga budilke ter pozivi za grupiranje ob 4 zjutraj s strani avstrijskih lovcev ne bi toliko prestrašili kot nas. Tanki zidovi in wc nad našo sobo (posteljo) so pač infrastruktura hiše.

(Sicer še pomislila nisem, da bi tam lahko bili lovci gostje in da je to celo običajno … hmmm).
 
Verjetno je botrovalo tudi to, da možek celo turistično sezono dela dobesedno vsak dan, tudi po 12 ur in več in si potem vsi želimo počitka. Mož od službe, jaz od malega in mali od mene. Nekako smo hoteli prelenariti dopust, ne vstajati s petelini in se z avtom voziti dlje kot potrebno …

Ne vem. Upam, da se nismo zamerili gospodarjema hiše, ker to nismo hoteli, toda po dveh takih nočeh in temu, da je mali izjemno malo jedel, smo se odločili, da gremo na štajersko (k tašči).To smo že tako imeli namen (le za manj dni).

No, in seveda, kakor vsakič. Ko pridemo na obisk – so na pladnju vedno iste tematike. Zakaj (še vedno) ne sme mleka in jajc; ubogi otrok, kaj vse izgublja; kaj pa tisto mleko z omega3 – tisto je pa ja boljše od navadnega … Ena izmed mojih najljubših – kaj pa sir v lističih lahko jĂŠ, saj to sploh ni pravi sir... Zame pa: A z žara pa ne ješ ali kako?  Ja, seveda jem – papriko …

In čeprav smo kot vedno opozorili na tipične napake – testenine z jajci in razni mlečni in podobni dodatki h kuhani hrani (npr. pire), se je zgodilo ravno to … Jajca v testeninah (ker so kasneje dokuhali poleg tistih, ki smo jih preverili) in kisla smetana v omaki (za okus, ne) …  

Tako, da se mi je čisto neumno zdelo, da posebej pripravljam pire in ostalo prilogo … Nenazadnje pa sem 100x že rekla, da ne sme popra (in močnih začimb ter gob) in valjda je bil skoraj povsod (juha, meso, omake) – zelo malo, niti se ni videlo, niti čutilo – rezultat na koži pa je bil groza (pa še diareja poleg).

Jaz ne jem mesa, niti omakic poleg tega … Mojega možeka pa je kot ponavadi drugi dan na štajerskem koncu napadla alergija in astma (zatečene oči, izcedek iz nosu, dušenje …), tako, da okusa itak ni čutil … Ko jih pa vprašaš, kaj je notri, pa vsi kimajo, da je hrana OK za malega.

Če ne bi ravno vstopila v kuhinjo pred odhodom, bi mali mogoče prvič v življenju jedel še kremšnito …

Sedaj sem ga od prihoda do danes mazala kot blesava, namakala v oljni kopeli in škrobu, dietirala še bolj in je končno OK. Lise so še rahlo vidne, toda že huda rdečica in srbenje so mimo.
Evo, pa sem se razpisala in pojamrala … 

Lp, TansyE-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript

Prebrano 3314 krat