Atopični dermatitis – nega kože


Srbiiii!! Peče!! Drobne pikice, ki so lahko samo drobcene in grobe, kot bi kožo posul z zdrobom, lahko pa se združujejo v hraste, ki pokajo in bolijo. Predvsem pa taka koža srbi! Večinoma za atopični dermatitis krivimo alergije, čeprav včasih ne najdemo specifičnega alergena. Včasih je dovolj že sprememba okolja, stres ali drugačna hrana, pa koža "zacveti". Vedeti moramo, da atopična koža sama ne zna tvoriti določenih snovi, ki kožo ščitijo pred zunanjimi vplivi in predstavljajo njeno obrambo pred izsušitvijo, infekcijo ipd.

Eden zelo pomembnih dejavnikov pri taki koži je odstranitev alergena, če ga poznamo, oz. opraviti testiranje, da ga odkrijemo in odstranimo. Takoj za tem je nujna ustrezna nega. To pa je mala znanost. Naš drugi otrok je bil od 5. tedna dalje ves v ranah. Nasvetov, v čem vse naj kopamo to dete in s čim vse naj ga namažemo, je bilo praktično nešteto. Menalind, Melem, Avene, Atopiclair, Vichy, Lavera, Scheller, Alverde in druga, še veliko dražja in zveneča imena so kar deževala in prvi mesec sem v lekarni pustila celo premoženje, saj nobena od teh krem ali emulzij ni poceni. Menjali smo mila, pene, šampone, menjali smo kreme in losijone, nekega prepričljivega učinka pa ni bilo. Presurfala sem vse na to temo in na koncu "nasedla" naravni struji, ki se mi je glede na to, kar mi je uspelo o dermatitisu izvedeti, zdela še najbolj logična. V eno črno vrečo sem zbasala vse tube, doze, škatlice, stekleničke in jih deponirala v klet. Otroka sem začela kopati v mešanici vode in oljčnega olja. Tam pri onih "naturcih" namreč piše, da dojenčkova koža ne rabi ne mil, ne mleka za telo, da kožo, ki si že itak ne zna sama pomagati, ne obremenjujemo s šamponi, milom in umetnim mastnim filmom na koži, pač pa izbiramo trdo milo v kosu, brez "mehčalnih in negovalnih" sestavin, brez dišav in konzervansov, saj se teh "negovalnih" sestavin s kože enostavno ne da sprat in jo še dodano dražijo, ne pa negujejo.
 
Svetujejo uporabo emulzij, to je mešanic vode in olja na način, da se otroka (ali pa sebe!)  kopamo v vodi, ki ji dodamo olje, kakršnokoli kvalitetno olje. Kdor nima alergije, lahko uporablja vsako, tudi mandljevega, orehovega, arašidovega; za vse, ki so alergiki, pa se najbolj svetuje oljčno olje, ki ima enak pH kot koža in to še dodatno ščiti. Vendar tudi oljčnega ne prenaša čisto vsak, zato je vseeno treba biti previden. Mnogim zelo ustreza palmova (kokosova) maščoba, ki je za  kožo res odlična, lahko jo uporabimo za kopanje in za nego po kopanju. Po taki kopeli kože nikoli ne brišemo, samo zavijemo v mehko, lahko malce ogreto rjuho in nežno otremo. Še vlažno kožo namažemo z istim oljem, ki smo ga uporabili za kopel, ali pa s kokosovo maščobo - vse dokler je koža izsušena, luskasta in se že na oko vidi, da je prizadeta. Tako kopel lahko naredimo 2-3 x tedensko. V pol litra vode s paličnim mešalnikom vmešamo 1 dcl olja, mešamo, dokler ne postane tekočina bela, nato jo vlijemo v toplo vodo! POZOR! Nujno je treba poskrbeti za varnost, saj je kad ob taki kopeli izredno spolzka, enako spolzek je tudi dojenček ali otrok, zato ga primemo z rjuho, nujno pa v kad položimo večjo frotirko, ki prepreči zdrs in padec v kadi. Razne nedrseče podloge so sicer tudi dobre, vedeti pa morate, da jih boste zelo težko očistili ostankov olja v režah in luknjicah, zato svetujem, da jih odstranite in uporabite brisačo ali grobo rjuho.

Vmes lahko kožo negujemo s 100 % gelom aloe vere, ki spodbuja obnovo kože, jo vlaži, ohranja elastično, oskrbi z mnogimi pomembnimi in potrebnimi vitamini - vendar pozor pri otrocih, saj lahko gel na razpokani in ranjeni koži peče. Kdor ima alojo doma, ji lahko odreže liste, jih stisne direktno na kožo in nežno vtre. Aloja res dela čudeže, tako na koži kot na celotnem telesu, saj alojo lahko tudi pojemo oz. pijemo njen sok. Paziti je treba le, da je 100 % in ne samo dodana v nekaj % kaki kemijski pašti, zato je najbolje, če si jo posadimo v lonček, da je vedno pri roki. Obnavlja tudi razdražene prebavne poti, skratka kakorkoli jo uporabimo, je nadvse koristna.

Lahko zaključimo, da je pri negi atopične kože manj več. Čimmanj kemije, čimveč naravne nege. Vseeno se kdaj zgodi, da tudi najboljša nega ni dovolj in je treba kožo zdraviti. Takrat zaupamo zdravniku, da predpiše prave kreme ali mešanice. Običajno je potrebno lokalno zdravljenje s kortikosteroidi - mazanje obolelega mesta -, ki se jih vsi bojimo, vendar po krivici, saj se v kratkem času uporabe stanje hitro izboljša in tako stranski učinki teh snovi ne pridejo do izraza. Vedno je bolje zdraviti takoj, kot čakati, da se stanje močno poslabša in je potem potrebnih več zdravil, saj je koža, ki je razpraskana in ranjena, zelo dovzetna za okužbe; če že odmislimo, kako hudo je, če srbečica ne da spati. Mazila tako za zdravljenje kot za nego atopične kože za zdaj še pripadajo na recept, naravna nega, kot je opisana zgoraj, pa je poleg tega, da je koži prijazna in zelo učinkovita, tudi bistveno cenejša od nege z zvenečimi blagovnimi znamkami.

Čimmanj težav s kožo vsem!
 
Avtorica: Mamuska za alergije.net


Članki na Alergije.net so zaščiteni z avtorskimi pravicami, razširjanje pa je dovoljeno s predhodnim dogovorom z uredniki na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Več o tem si lahko preberete v poglavju Pravni poduk
Prebrano 5404 krat