Miazme – nosilke preteklih bolezni

Histaminska intoleranca








Naše zdravje oz. naše predispozicije za določene bolezni so določene v genih. Zato imajo otroci alergikov veliko večje tveganje za razvoj alergij kot otroci nealergikov. V določenih rodbinah so pogostejša rakova obolenja. Spet drugi imajo kožne težave (dermatitis, luskavica, …). Razlago za te pojave lahko najdemo v miazmah, nosilkah preteklih bolezni.

Miazme so prirojene bremenitve oziroma predispozicije, ki so nastale kot posledica dejstva, da so naši predniki prebolevali določene hude bolezni, ki so jih oslabile. Nekateri bolezni, tudi ko jih prebolimo, puščajo posledice. To svojo pridobljeno šibkost lahko zato prenesemo na potomce. Take bolezni, ki puščajo posledice tudi na potomcih, so sifilis, gonoreja, tuberkuloza, garjavost, rakava obolenja in druge. Miazmam lahko sledimo tudi do sedem generacij v preteklost.

Prvi je miazme opisal začetnik homeopatije nemški zdravnik Samuel Hahnemann. Izraz miazma prihaja iz grščine in pomeni »madež«. Je pa tudi izraz, ki so ga uporabljali v starih medicinskih tekstih in pomeni »slab zrak« oziroma »škodljiv vpliv«. Izraz uporabljajo v vseh jezikih (angl. miasms, nem. Miazmen), različni avtorji pa jih precej različno razlagajo. Že tradicionalne medicine, kot je kitajska ali indijska, so opisovale te vplive kot »podedovane energije«. Kako se miazme prenašajo iz roda v rod, se strokovnjaki še niso sporazumeli. Hipotez je zelo veliko. Od hipoteze o genetskem prenašanju, prek energetske hipoteze (prenese se le informacija), pa vse do hipoteze, pri kateri se prenašajo v nosečnosti prek materine krvi. Dejstvo je, da je tudi konvencionalna medicina ugotovila, da npr. tuberkuloza pušča spremembe na genetskem materialu bolnikov. Vsekakor pa se vsi terapevti komplementarne medicine, ki se zavedajo te problematike, strinjajo, da imajo miazme največji vpliv na zdravje.

Miazme bi lahko opisali tudi kot prirojena nagnjenja oziroma prirojene šibkosti. V nemškem jeziku miazmam rečejo tudi prirojeni toksini (Erbstoxine). Izraz je zelo primeren, ker se po mojih izkušnjah miazme resnično obnašajo, kot da imamo v telesu strupe, ki se potem iz telesa počasi izločajo (ali pa tudi ne, če z neprimernim življenjskim slogom strupe le še dodatno vnašamo).


Vsak od nas se rodi na svet z različnimi potencialnimi možnostmi za zdravje. Prav o teh možnostih govori nauk o miazmah oz. konstitucijah (v širšem pomenu besede). Ker miazme podedujemo (tako kot vse naše telesne značilnosti), nas spremljajo vse življenje. Večina ljudi podeduje vse glavne miazme. Pri marsikaterem človeku se zgodi, da ostanejo v spečem stanju in se nikoli ne aktivirajo. Taki ljudje živijo običajno dokaj zdravo življenje, pazijo na prehrano ter ne doživijo večjih stresov in travm v življenju. Prav ti namreč miazme aktivirajo. Da imajo tudi nikoli aktivirane miazme vpliv na zdravje, se kaže v starosti. Vsi smo že opazili, da nas v starosti tarejo iste bolezni kot naše starše ali stare starše in običajno so si vzroki smrti pri ožjih sorodnikih podobni.

Klasični šoki oz. travme, ki lahko aktivirajo miazme, so: cepljenja, hujše otroške in druge nalezljive bolezni, pogosto ali dolgotrajno jemanje močnih kemičnih zdravil (antibiotiki, kortikosteroidi, kemoterapevtiki, nevroleptiki...), kemični onesnaževalci (npr. težke kovine), fizični pretresi, kot so nesreče ali padci na glavo, operacije, poškodbe ob rojstvu, psihični pretresi, kot je izguba ljubljene osebe in podobno.

Miazme se torej med seboj ne izključujejo. Pri tem ni nujno, da se vse kažejo v enaki jakosti, oziroma da se v življenju aktivirajo vse. Običajno je ena sama miazma tista, ki se kaže na zunaj s tipičnimi znaki. Prav tako je pomembno poudariti, da je jakost vpliva miazem pri posameznikih zelo različna. Nekateri imajo miazme šibko izražene, drugi pa zelo močno. Na miazme moramo gledati z očmi konstitucije – te lastnosti so nam položene v zibko ter imajo slabe in dobre plati. Če vzamemo na primer tuberkulinsko miazmo – šibka točka so sluznice, zato imajo ti ljudje z njimi težave. Vendar so osebe s tuberkulinsko miazmo tudi zelo hitro zadovoljni ljudje, ki jih je lahko zadovoljiti z majhnimi stvarmi in ima to seveda v življenju svoje prednosti.

Čeprav se vplivi miazem lahko z zorenjem imunskega sistema zelo zmanjšajo (»jih prerastemo«), ne izginejo povsem. To so vplivi, ki trajajo celo življenje in nas spremljajo kot senca. Prav tako se sami lahko znebimo njihovega negativnega vpliva in dosežemo optimalno zdravje, še vedno pa jih lahko prenesemo na potomce. Dedovanje močno izraženih miazem lahko preskakuje generacije, prav tako ni nujno, da jih imajo v družini vsi sorojenci, oziroma se lahko zgodi, da ima vsak potomec izraženo močneje drugo miazmo.

Vpliv miazem na zdravje se skozi človekovo življenje lahko zmanjšuje, saj se z zorenjem imunskega sistema in premagovanjem otroških bolezni njihov vpliv na zdravje zmanjšuje. Večina ljudi jih do odrasle dobe uspe preseči, če pa se imunski sistem ne more normalno razvijati in zoreti, jih radi prenesejo v odraslo dobo. Taki odrasli imajo potem večje težave z različnim kroničnimi boleznimi. V današnjem času je to vedno bolj pogost pojav zaradi sodobnega »zdravljenja« akutnih bolezni, saj s cepljenjem, zbijanjem vročine, jemanjem antibiotikov in protivnetnih zdravil oviramo imunski sistem pri normalnem zorenju.

Glavne miazme in njihove glavne značilnosti so:
1.    Psora (kožna* miazma) = pomanjkanja vseh oblik
•    šibka točka je večinoma koža
•    znaki se lahko poslabšajo kadarkoli

2.    Tuberculinum (tuberkulinska* miazma) =  vse oblike nezadovoljstva in izčrpanosti
•    šibka točka so vse sluznice, lahko tudi koža in vezivno tkivo

3.    Sycosis (revmatična* miazma) = vse oblike presežka (pretirane rasti in razmnoževanja)
•    šibka točka so jetra, lahko tudi spolni organi ali živčevje
•    znaki se poslabšajo podnevi, izboljšajo pa zvečer in ponoči

4.    Carcinosinum (rakava* miazma) = nezmožnost prilagajanja
•    nagnjenost k rakavim obolenjem

5.    Syphilinum (živčna* miazma) = vse oblike uničenja in degeneracije
•    šibka točka je živčevje, lahko tudi koža ali kosti
•    znaki se poslabšajo zvečer in ponoči, izboljšajo pa podnevi

*Opomba: Poimenovanja miazem v oklepaju so moja, ker sem bralcem želela s slovenskimi imeni malce približati glavne značilnosti.

Vse miazme imajo nekaj skupnega – na koži se kažejo s svojimi značilnimi izpuščaji oziroma pojavi. Ti izpuščaji so poskus telesa, da porine škodljive učinke miazem na periferijo telesa, torej čim dalj od vitalnih organov. Če telo pri tem oviramo (npr. mažemo s kortikosteroidnimi mazili, kirurško odstranjujemo pike, bradavice, znamenja itd.), se energija miazem lahko obrne navznoter in bolezen postane globlja (prizadene notranje organe).

Miazme bi po tem, kako globoko delujejo v telesu, lahko razdelili v več plasti. Če bi človeško telo primerjali s čebulo, bi bila najbolj zunanja plast carcinosinum (nekakšen ščit okoli telesa), pod njo površinska psora, sledil bi globji tuberculinum. Sycosis sega še globje, v najglobljih plasteh pa se skriva syphilinum.

V homeopatski literaturi lahko najdemo zelo slikovite opise miazem, vključno z zanimivimi razlagami, od kod izvirajo in z zgodovinskim pregledom pojavljanja različnih bolezni, iz katerih so nastale miazme. V tem prispevku sem se poskusila omejiti na praktično plat problema miazem, zato teh opisov nisem vključila. Mnogo trditev je rezultat izkušenj iz lastne prakse in iz izkušenj drugih terapevtov, ki se ukvarjajo z različnimi metodami energetske medicine (bioresonanca, homeopatija, radionika...).

Več o posameznih vrstah miazem bomo pisali v prihodnjih prispevkih.

Vir: www.mojaalergija.si - povzeto po mag. Karin Rižner, univ. dipl. biol., http://www.freeweb.siol.net/czb/miazme.html
Prebrano 1252 krat

Povezani prispevki