Alergije v zgodnjem otroštvu

Oceni ta predmet
(1 Glasuj)

Alergija na mleko in mlečne izdelkeNekaj smernic, kako začeti, ko pri dojenčku ali otroku opazite znake alergije.


TESTIRANJA PRI DOJENČKU


Če se pri dojenčku pojavi kateri od znakov, ki nas napelje na sum na alergijo: značilen izpuščaj oz. lise suhe kože, ki se lahko lušči, vneta, pordela koža predvsem na pregibih in za ušesi, hudo napenjanje, driska, sluz ali celo krvave nitke v blatu, testiranje NI prvi možni ukrep. Če mati doji, naj iz prehrane opusti najprej kravje mleko, vse izdelke in vse sledove le-tega. Ne pomaga, če mati npr. ne pije mleka, hkrati pa uživa sir ali salame, ki skoraj vse vsebujejo mlečne beljakovine. Tudi večina kruha vsebuje sledove mleka! Pogosto se zgodi, da so v 1. letu testi, naj si bo krvni ali pa kožni, negativni, kljub temu pa otrok ima težave - s prebavo, s kožo, v težjih in k sreči redkih primerih z dihali, v najslabših primerih pa na vseh treh frontah. Ko sumimo na alergijo - v dojenčkovi dobi, sploh v prvih 6 mesecev, je večina alergij torej na kravje mleko, sledijo jajca, v manjšem odstotku so alergije na pšenico in sojo, lahko so prisotne tudi alergije na več živil ... Najprej izločimo iz prehrane "krivca" oz. "potencialnega krivca". Iz prehrane ga moramo POPOLNOMA izločiti za najmanj 3 tedne! Nekaj dni ne pomeni kaj dosti, saj se sledovi izločajo v materino mleko še 14 dni po zadnjem zaužitju. Če otrok uživa formulo, je nujno običajne formule zamenjati z Aptamilom ADC ali z Allernovo, v najhujših primerih so še bolj prečiščene formule, ki se dobijo na recept. Na testiranja se običajno čaka več tednov, če ne mesecev, v tem času se lahko stanje tudi zelo poslabša, če sami ne uvedemo diete. Torej je dieta prvi možen ukrep.

NA KAJ JE OTROK ALERGIČEN?

Velika večina alergij v 1. otrokovem letu je na beljakovine kravjega mleka. Drugi najpogostejši alergen so jajca, tretji pa pšenica. Pri odkrivanju alergij so nam v veliko pomoč dnevniki prehrane, sploh če otroka dojimo. Potrebno jih je voditi zelo natančno in nanje beležiti ČISTO VSAK GRIŽLJAJ IN POŽIREK, brez izjem. Dobro je tudi, če beležimo, kdaj se v okolici kosi trava, kdaj kaj cveti ali če doma izvajamo kake posebne ukrepe (sesanje, beljenje, peka peciva ipd), kdaj otroka kopamo. Iz teh zapiskov najlažje razberemo, kaj smo jedli dan pred tem, ko je otrok dobil neko reakcijo ali kaj se je zgodilo v okolju. „Sumljivo“ zadevo bodisi ponovimo (ponovno pojemo ali počnemo), če reakcija ni bil zelo huda, ali pa jo črtamo z jedilnika v primeru večje reakcije.

V dobi dojenčka so alergije na pelode, ki povzročajo kihanje, srbenje oči in dihalne stiske izjemno redke, pogoste pa so alergije na hrano.

Obstajajo seznami in smernice, na kaj so otroci najpogosteje alergični (diete Urtika I, II in III - poglejte na Forum), katera hrana je bolj in katera je manj alergena. Vsi ti spiski so okvirni, za neko oporo in osnovno informacijo, saj niti 2 otroka nimata enakih alergij. Zgolj načelno velja, da so alergije pogostejše na živila, ki jih v naših krajih uživamo že rodove in so dolgo na naših jedilnikih, saj ima telo tako imenovan „genetski spomin“ in prej odreagira na neko znano živilo kot na „čisto eksotiko“. Vendar poudarjam - načeloma! Ni prav nobene garancije, da otrok ne bo odreagiral npr. na avokado ali liči, kot tudi ni nujno, da ne bo prenašal čokolade. Vsak starš mora za svojega otroka ugotoviti, kaj mu ne odgovarja in s čim ima težave, vsi spiski pa so lahko samo neka baza podatkov, iz katere izhaja. Vsekakor velja pri uvajanju ali lastni prehrani (doječa mati) poskušati najprej z manj „nevarnimi“ živili. Živila, ki za našo prehrano niso niti nujna niti potrebna, hkrati pa zelo alergena (arašidi oz. oreščki na sploh, soja, jagode, kivi ipd), raje izpustimo z jedilnika, sploh pri hudih alergikih in do otrokovega 2. leta.

KOŽA IN DIHALA

Po 1. letu se že lahko pojavijo prve težave s pelodi in navzkrižnimi alergijami. Še pogostejše so te alergije po 2. letu, pogosto se pridruži alergija na pršico. Pri težavah s pelodi pomaga pogosto izpiranje nosu in oči s fiziološko raztopino, koža pa v takih dneh potrebuje najprej odstranjevanje alergenov, torej umivanje in dobro nego, najbolje z lekarniškimi negovalnimi in po potrebi tudi kortikosteroidnimi mazili.

Če je otrok alergičen na pršico, je treba paziti na čistočo v stanovanju, redno odstranjevati prah - brisati z mokro krpo, ki prah zadrži, nujen je dober sesalec s hepa filtrom. Pršica lahko povzroča težave tako na koži kot na dihalih! Zelo pomembna so čista ležišča (jogiji), najboljši so taki, ki ne omogočajo razvoja pršice ali pa prevleke, ki onemogočijo uhajanje izločkov pršic nazaj v zrak. Tudi vsa posteljnina (odeje, vzglavniki, prevleke, rjuhe) mora biti taka, da naselitve pršice ne dopušča (mikrovlakna), ali pa jo moramo prati na 5 dni in najmanj na 60 stopinj, še bolje če jo lahko kuhamo. Pršica ne prenaša temperatur pod ničlo (zato je možen ukrep zamrzovanje v skrinji!), z lahkoto pa prestane pranje v pralnem stroju na 40 stopinj. Posteljnino za alergike moramo obvezno redno menjavati in prati na 60 st. Redno je potrebno sesati tudi vso oblazinjeno pohištvo, preproge iz naravnih vlaken pa odstranimo, enako zavese. Peremo s čimmanj agresivnimi praški, po možnosti brez mehčalcev, lahko pa uporabljamo kis, ki nekoliko omehča vlakna.

Kožo umivamo s čimmanj kemije. Najboljša so običajna trda mila, brez dodanih losjonov, krem ipd, ki puščajo filme na koži. Zelo pomembno je, da se milo z lahkoto in v celoti spere s kože, bistveno bolj kot to, da vsebuje cel kup kvazi-negovalnih snovi, ki ostajajo na koži in jo dražijo. Kar atopična koža potrebuje, dobi z negovalnimi mazili, ki jih predpiše otrokov zdravnik. Z milom umivamo čimmanj, pač tisto, kar je njuno - roke, noge ritko po kakanju, drugo ni potrebno. Večini koristi oljna kopel, ki jo naredimo sami tako, da v pol litra tople vode z mešalnikom vmešamo 0,5-1 dcl dcl oljčnega olja (lahko običajnega iz trgovine), to pa potem zlijemo v banjico za kopanje in otroka pustimo, da v tem čofota 10-15 min, večjega lahko tudi dlje Po kopanju otroka samo otremo (bodite pozorni, otrok je zelo zelo spolzek,  enako kad  ) in NE brišemo, da čimveč olja ostane na koži. Spet velja, da to ustreza mnogim, kar žal ne pomeni, da vsem alergikom.

KAJ SPLOH ŠE LAHKO JE(M)?

Večini ljudi se svet malce ustavi, ko morajo iz prehrane izločiti mleko, jajca in pšenico. Naj vas potolažim, da ni tako hudo.

Palačinke se da speč povsem brez mleka, jajc, brez pšenične moke - npr. s kompotom, iz mešanic drugih mok, z žličko čičerikine moke, ki odlično nadomešča jajca, obstaja moka za peko peciva, ki je namenjena celiakašem, proizvajalec je Schaer in se za peko peciv zelo dobro obnese. Namesto pšenice se lahko navadimo uporabljati ajdo, riž, koruzo, veliki večini alergikov se obneseta kvinoja in amarant, ki sta odlična povsod, kamor ju vtaknemo: kot priloga, kot mineštra, kot zakuha v juhi, kot žitni obrok, na slan ali sladek način ipd. Je pa res, da smo sprva povsem izgubljeni in da moramo narediti dejansko revolucijo najprej v svojih glavah, nato pa še v shrambah in kuhinjah.

Pira je vrsta pšenice in večina alergikov je ne prenaša, nekateri pa vendarle jo. Potrebno je poskusiti.
Kamut ni vrsta pšenica, vsebuje pa gluten.  Oves, ječmen, rž - vsebujejo gluten. Kvinoja in amarant ga ne, pa tudi ne ajda, koruza, riž, proso, tapioka (manioka).

Velika večina salam, hrenovk, paštet vsebuje mlečne beljakovine, mnogo pa tudi jajčni lecitin in škrob, ki ni deklariran in ne vemo, od kod izvira. Teh izdelkov alergik ne sme uživati (tudi doječa mati ne).

Navadite se brati deklaracije! Natančno in pozorno, tudi pri izdelkih, za katere menite, da veste, kaj vsebujejo. Če je nekje deklarirano „rastlinsko“ olje, ne vemo, iz katerih rastlin je, lahko vsebuje tako sojo kot arašide - oboje je zelo alergeno. Tak izdelek za alergika ni primeren. Torej deklaracije moramo brati zelo pozorno, izdelkov, ki sestavin nimajo točno navedenih, pa ne kupujemo oz. ne uživamo.
Če jemo kjerkoli zunaj, se dobro prepričamo, kako bo hrana pripravljena. Primer: pomfri načeloma lahko uživa večina alergikov, vendar ne, če se cvre v istem olju, v katerem se cvrejo npr. dunajski zrezki, saj v olju ostanejo ostanki jajc oz. panade. Take stvari je treba nujno preveriti!

KJE KUPITI?

Večino dietne hrane se dobi na dietnih oddelkih vseh večjih trgovcev, ponudba je različna, večja, ko je trgovina, večjo izbiro imajo. Mnogo reči se dobi tudi po raznih bio prodajalnah. Ponudba je dokaj dobra, cene so pa druga pesem   

ZDRAVILA

Veliko staršev otrok noče obremenjevati z zdravili. Iz lastne izkušnje vam povem, da je atopični dermatitis huda nadloga in kdor ga je imel, otroku ne bo odrekal antihistaminika, ki vsaj delno ublaži srbečico. Kdor ima izkušnje z alergijskim rinitisom ali konjuktivitisom (vnetje v nosu oz. očeh zaradi alergije), prav tako ne bo pomišljal o uporabi ustreznih zdravil, ki blažijo težave. Zavedati se moramo, da so lahko težave zaradi alergije tudi zelo hude in otroku ne pustijo spati, zaradi razdraženega žrela otrok ne more jesti, zaradi otekle sluznice v nosu ne more normalno dihati, od alergije lahko zverinsko bolijo ušesa, ki sicer niso vidno vneta, isto je z očmi. Če se otrok stalno praska, bodisi po koži, bodisi po očeh, je velika nevarnost, da si bo kožo ali oko ranil in z rokami tja zanesel klice, ki lahko povzročijo grdo okužbo očesa ali kože. Zato je srbečico nujno blažiti! Če zdravnik otroku predpiše zdravilo, mu ga dajmo! In to brez prilagajanja doz in „redčenja“ mazil - zdravnik ve, koliko zdravila je potrebnega, da bo učinkovalo ravno prav. Tudi kortikosteroidnih mazil, kapljic in pršil se nam ni treba bati kot samega hudiča, saj delujejo lokalno, na mestu, kjer je vnetje najhujše. Če jih bomo uporabljali po navodilu, se nam neke hude škode iz tega naslova ni bati. Pri res hudih reakcijah pa je včasih potrebno ukrepati tudi po principu „manjšega zla“. Če zdravniku, ki otroka obravnava, ne zaupate, ga skušajte zamenjat ali se posvetujte z drugim zdravnikom, nikar pa sami ne uvajajte in ne ukinjajte nobenih zdravil, niti ne prilagajte doz, ki se vam zdijo „neustrezne“.

 

Avtorica: Mamuska, napisala za http://med.over.net


Članki na Alergije.net so zaščiteni z avtorskimi pravicami, razširjanje pa je dovoljeno s predhodnim dogovorom z uredniki na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Več o tem si lahko preberete v poglavju Pravni poduk

Prebrano 5153 krat